V nedorečenih okoliščinah se je ekspedicija slovenosov zakadila v
najzasneženo črno goro. Štart v četrtek ob 1700 popoldan, fura čez
Zagreb, Banjaluko, Sarajevo, do Žabljaka…Durmitor.
četrtek:
Voznik legenda: že v Banjaluki se ustavimo pri njegovemu bratu, ki
ekipo spozna s pivskimi navadami(rakija svuda), komedija se nadaljuje,
ko nas sredi ničesar ustavjlajo policijske kontrole, on pa z njimi
opravi v parih stavkih:"?e si Mirkoooo! Kako ide?" 
Tipo je bil iz
tistih krajev in je vse plavce poznal osebno. Že v Bosni je na
relacijah Banjaluka-Sarajevo okrog meter snega in tisoče spotov za
roadgap al pa kaj podobnega. Še bolje izgledajo tereni od Sarajeva do
srbske meje, kjer je bilo snega še več(celo v tunelih, ki so prave
ledene jame), soteske z nešteto klifi in flehami za freeride… Blizu
srbske meje se v zgodnjih
urah zgodi prvi resni zastoj: iz bližnje
strehe se je sesula gora snega, 200m naprej pa je v zimskih razmerah
obtičal šlepar…iz mrtve točke se premaknemo čez 2,5ure in nadaljujemo
po "spluženi cesti" v neznano…v kraje, kjer ni niti bencinske črpalke
in prostora, da "u njevolji" obrneš…le za eno vozilo širok predor v
snegu in slabo splužena cesta, ki nas pelje do Durmitora.
Petek:
Od reke Tare naprej se razmere le stopnjujejo in po 20ih urah vožnje
smo sredi ničesar in v snežnih nebesih: snega je v zametih do 7metrov,
Žabljak je en sam snežni labirint. Kljub slabo prespani noči se takoj
zakadimo na sončno smučišče in v neskončno možnostih iščemo najbolšo za
ta dan; polovica ekipe izgine na freeride(na Savin kuk najbrž)druga
polovica pa začne šejpat
ogromen kvoter/spine v opast. Po kratkem sešnu
je že konec dneva, zato odidemo v hotel Žabljak in alo v sobe. Po par
pivih šibnemo na večerjo(časti organizator) in nato naprej v sobo
pit…žal je neprespana noč na busu pokazala posledice: po teškem dnevu
in super večerji je naš del ekipe obležal, medtem ko so najnaspidirani
preživeli zabaven večer v bližnjem diskaču.
Sobota:
Naslednji dan najprej fruštek>po želji se nažokaš s čimerkoli:
ham’n'egs, 3vrste omlet, čaj, mlek, banane, marmelada,med in domač
kruh…za 12€ v Sloveniji tud za prespat ne dobiš, tuki je v ceno
vključen še božanski zajtrk. Naprej se napotimo na prizorišče tekme, ki
se odvija v neposredni bližini mesta…sneg je namreč zasul ratrage in
niso uspeli uredit skakalnice in boardercrossa drugače kot
manualno(kaaaj?u črni gori?). Spet nažiga sonce, mi pa čileramo in
čakamo na začetek. Proga je dokaj izi, prepoložna na začetku in
zajebano zavita, ko postane strmo/zanimivo. Kikerja rajši nebi
omenjal:klif-jump nad prelomnico…4m
fleta, luknast lending. Pri
surfanju(boarderX) nas kmalu izigrajo lokalci, ki so očitno uspeli
namazat planke. Na bližnjem fuzbal placu si zato kmalu priredimo gol in
ga začnemo slajdat. Po nekaj 10 slajdih in eni razbiti bradi kasnej
nehamo in z Janom odideva na južno…iz hotela opaziva, da
tam spet
nekaj dogaja. Očitno se bo tekma, ki je napovedana za naslednji dan
vseeno odvila danes…Ok,..poberem dilo in hitr na kraj zločina. Po
hitrem postopku Domen odpelje sw bs7in 5, en srb bs5, js pa bs3.
Povečerjamo kar na vrhu hriba in stegnemo v sobo dotankat, stušerat pol
pa na podelitev. V "Dvorištu" dogaja lokal cigu-migu bend trubačev, ki
so živi norci na kontrabasu, violini, čimbalah in bobnu…živa muzka ob
večerji res sede. Po podelitvi in poizkusih asimilacije, se nam zazdi
da je mal preveč začileran in zato šibamo pogledat v hotel "Jezera",
kjer res fino šopa Boben’n'bass. Folka bol mal, 
začileran…pr zadnjih
vratih se po evro prodaja pivo, v prvem štuku pa dogaja rakija
party("Jan raztura kao ognjena grla"). Večer potegnemo v jutro, pridemo
v sobo, kjer v navalu destruktive Domino razsuje vse kar je…zjutraj
pa vsi komastično na zajtrk.
Nedelja:
Aleia iacta est: ker je vreme oblačno in smo vsi skrokani gremo domov.
Vodeno-snežni dan bi bilo sicer fino izkoristit, ampak glede na naše
stanje je
boljša varianta, da gremo v Sarajevo na čevape. Ob 1100
nas ni več. Pot nazaj mine hitro in brez incidentov; po poti nas edino
luknjaste stavbe spominjajo, da je bilo pred par leti okrog Drine
prekleto vroče. čevapi v Sarajevu, nato spotoma obisk začileranega
medveda,…ob 300 smo že v Ljubljani.
Durmitor je sredi NIčESAR…to pa je pravzaprav edin problem. Vse tam
je izredno poceni(nočitve z zajtrkom 12€, dnevna karta 10€ itd.),
uradno plačuješ v Eurih, plac je čudovit z nešteto možnostmi za
freeride in za delat freestyle objekte(samo jeklenih stvari je zelo
mal,..za take zadeve je Sarajevo). Žur je tak kot si ga narediš, folk
je mal preveč načiliran, turisti vglavnem bogati srbi. Fura je daleč,
cesta je pa čist zafuk na par odsekih…če se spravljaš tja, potem je
to dobr naredit PRED sneženjem, ker ti noben ne garantira da boš prišel
tja, ko je sneg. V naši situaciji je bila pot na odsekih komaj prevozna
2 tedna po zadnem sneženju, na placu samem pa je sneg zasul vse, kar ni
višje od 5metrov. Za 4 dni sem dal 135€; mislm, da ni varjante da bi
cenej prišel skoz. Durmitor se definitivno splača, ko je sneg,…in to
za najmanj en teden.
